Kakšno je stanje streamanja glasbe v Sloveniji?

Poslanstvo Streamarnice je dvojno: prvenstveno želimo pomagati slovenskim glasbenikom pri umeščanju njihove glasbe na streaming servise in nadaljnji promociji. Hkrati pa želimo vzgajati poslušalce, saj strastno verjamemo v prihodnost streamanja.

Da bi lahko bili čim bolj prijazni in učinkoviti, smo se želeli izvedeti več o poslušalcih in glasbenikih, zato smo odločili narediti raziskavo na temo streamanja glasbe v Sloveniji. Z izpolnjevanjem anketnega vprašalnika je sodelovalo 521 naključnih posameznikov, enakomerno porazdeljenih glede na starost in spol. Vsem se za odgovore iskreno zahvaljujemo. Kaj pa povedo rezultati?

1. SPLOŠNO O STREAMANJU

Najprej nas je seveda zanimalo, kako popularno je pri nas poslušanje prek streaming servisov, kot so Deezer, Spotify, Apple Music, Google Play Music, Tidal itd. Veseli nas, da nismo edini navdušenci – kar 57,8% ljudi v Sloveniji namreč prisega na ta način uživanja v glasbi, od tega jih kar 70% to počne vsak dan. Večinoma se uporablja Spotify, sledita Deezer in Apple Music, zaostajajo pa Google Music in ostale alternative. Zanimivo: če bi bil Spotify pri nas tudi uradno dosegljiv, bi ga uporabljalo 65,8% tistih, ki zdaj uporabljajo kaj drugega.

2. RAZLOGI ZA

Poglavitni razlog, da prisegajo na streaming, je očiten: široka izbira glasbe, ki je bil odločilen faktor pri skoraj polovici sodelujočih. Pomembna je tudi enostavnost uporabe oziroma super uporabniška izkušnja. Nizka cena za veliko glasbe pa tudi nekaj pomeni. Kar se tiče cene streaming servisov se večini zdi pravšnja, skoraj polovici pa vseeno previsoka.

3. PONUDBA SLOVENSKE GLASBE
Ker se sami osredotočamo na pomoč slovenskim glasbenikom, nas je zanimalo, če se slovenska glasba sploh posluša, oziroma, kakšno je stanje na tem področju. Veseli nas, da kar 61,5% ljudi prek streamanja posluša tudi slovensko glasbo, 22,6%, ki je ne nikoli, pa je bil tudi nekako pričakovan podatek.
Ko smo jih vprašali, če se jim zdi ponudba slovenske glasbe na streaming servisih ustrezna, so bila mnenja deljena; jih pa skoraj polovica pravi, da jo je premalo, kar pomeni, da smo se z našimi aktivnostmi odločili prav, vsaj kar se tiče umeščanja nove slovenske glasbe na svetovne streaming servise.

4. NEUPORABNIKI

Kaj pa tisti, ki ne uporabljajo streaming servisov? Pričakovano, večina prisega na Youtube. Kar seveda še vedno pomeni streamanje oziroma poslušanje v digitalni obliki na zahtevo le, da je izkušnja slaba. Drugi razlog pa je v tem, da ne želijo plačevati za poslušanje glasbe. Pustimo moraliziranje, ampak ena četrtina bo v naslednjem letu vseeno poskusila tudi s streamanjem, pri čemer bodo verjetno izbrali Spotify.

5. GLASBENIKI

Ena tretjina sodelujočih je bila takih, ki so tudi sami glasbeniki. Za njih smo imeli nekaj dodatnih vprašanj, s katerimi smo ugotovili, da jih ima le tretjina svojo glasbo že umeščeno na streaming servise. To so storili predvsem zaradi svojih poslušalcev, saj vedo, da je to pač popularen način poslušanja. In pa zaradi tega, da jih lahko slišijo tudi v tujini. Zaslužek ni bil bistven faktor, čeprav se jih večina strinja, da bi lahko bil tudi zaslužek ok. Je pa zanimivo, da se kar 40% vprašanih glasbenikov zaveda, da so naredili premalo za promocijo svoje glasbe na streaming servisih.

Zakaj pa nekateri (še) niso na streaming servisih? Predvsem zaradi lenobe in/ali neznanja. Nekateri pa na stvar gledajo izključno skozi prizmo denarja, ti nimajo namena v naslednjem letu nič storiti v smeri umeščanja svoje glasbe na streaming servise.

Ekipa Streamarnice ugotavlja, da je stanje uporabe streaming servisov na višji ravni kot smo pričakovali. Pričakovali smo prevlado Deezerja, ampak očitno se slovenska digitalna naprednost kaže tudi v tem, da uporaba Spotifyja ni noben problem. Veseli nas, da je splošno mnenje, da bi lahko bil »gor« še več slovenske glasbe. Glasbeniki se očitno že dobro zavedajo prednosti umeščanja glasbe na streaming servise, več kot očitno pa tu potrebujejo dodatne informacije in pomoč. Tu smo za vas!